1
Pobeg iz algoritma
Pobeg iz algoritma
Inhalt
Kdo v resnici nadzoruje to, v kar verjamemo?
Ta “flash mob” prikazuje, kako delujejo lažne novice in manipulacija. Nevidne sile usmerjajo vidna dejanja ter zabrišejo mejo med svobodno izbiro in vplivanjem na naše odločitve. Tako kot so niti v predstavi komaj opazne, tudi dezinformacije pogosto delujejo neopazno – vplivajo na naše dojemanje sveta, mnenja in naše vedenje ter odzive, ne da bi se tega sploh zavedali.
Flash mob, ki ga je izvedla plesna šola Nataraj nas spodbuja k razmisleku o tem, kaj je resnično, kdo vpliva na naše razmišljanje in kako enostavno je ustvariti lažno zgodbo, ki ji ljudje začnejo verjeti.
Lažne novice se danes širijo hitreje kot kadarkoli prej, saj skoraj vsi vsakodnevno uporabljamo družbena omrežja. Veliko ljudi se z dezinformacijami sreča na spletu, ne da bi se tega sploh zavedali. Čeprav se morda zdi, da so lažne novice sodoben problem, manipulacija z govoricami, zavajajočimi informacijami in zgodbami, ki nagovarjajo naša čustva obstaja že stoletja – že v času starega Rima so jih uporabljali za vplivanje na javno mnenje in diskreditacijo nasprotnikov.
1. DEL – UVOD
Bi nasedel_a tej novici?
Vsak dan preletimo na stotine naslovov, video posnetkov, objav in memov – pogosto se odzovemo, še preden sploh začnemo razmišljati. Lažne novice natančno vedo, kako pritegniti našo pozornost s pomočjo šoka, humorja, strahu in vzbujanja radovednosti.
Toda kako enostavno je v resnici manipulirati z našimi čustvi na spletu?
V tej aktivnosti boš preizkusil_a svoje sposobnosti prepoznavanja lažnih novic skozi viralne naslove in odkril_a, kako hitro se naši možgani odzovejo, še preden preverimo dejstva.
Preberi spodnje naslove:
- »Netflix testira gumb ‘Preskoči domačo nalogo’ za učence«
- »Znanstveniki trdijo, da trije dnevi brez TikToka izboljšajo delovanje možganov«
- »Mačke uradno priznane za skrbnice čustvene podpore«
- »Vlada razmišlja o davku na glasovna sporočila, daljša od ene minute«
- »Vplivnež med policijskim intervjujem pomotoma uporabi lepotni filter«
- »Nova raziskava ugotavlja, da ljudje preberejo le naslov, preden se začnejo prepirati na spletu«
- »Umetna inteligenca lahko iz tvoje Spotify lestvice napove naslednji razhod iz partnerske zveze«
- »Univerza omogoča plačilo šolnine z memi«
- »Pametni telefoni bodo kmalu lahko zaznavali laži med dopisovanjem s tekstovnimi sporočili«
- »Raziskovalci odkrili, da rastline rastejo hitreje, če so izpostavljene drami in govoricam«
Naloga 1a
Vzemi si nekaj trenutkov in odgovori na naslednja vprašanja:
- Kateri naslov je v tebi sprožil najmočnejši čustveni odziv?
- Na kateri naslov bi najprej kliknil_a?
- Kateri naslov se ti zdi verjeten, čeprav zveni nekoliko nenavadno?
- Kateri naslov bi se po tvojem mnenju najhitreje razširil po spletu?
- Si se odzval_a, še preden si preveril_a, ali je novica resnična?
- Katero čustvo je po tvojem mnenju skušal sprožiti posamezen naslov?
Oglej si naslednja dva naslova:
Zdaj nadaljuj na Nalogo 1B
Zapiši svoj odgovor in pojasni, zakaj meniš, da je izbrana možnost pravilna. Svoje mnenje podpri z argumenti in razmislekom.
2. DEL – ZAKAJ SE LAŽNE NOVICE ŠIRIJO?
Tvoja čustva so tarča dezinformacij
Kako dejstvo postane napačno prepričanje? Raziskuj svet dezinformacij in odkrij, kako se lahko informacije sčasoma popačijo, iztrgajo iz konteksta ali postanejo zavajajoče.
Oglej si video posnetek:
Lažne novice se ne širijo zato, ker bi bile resnične – širijo se zato, ker v ljudeh vzbudijo močna čustva. Jeza, strah, navdušenje, ogorčenje in radovednost so čustva, ki spodbujajo klike, komentarje in delitve.
Algoritmi družbenih omrežij nagrajujejo vsebine, ki izzovejo močne odzive uporabnikov. Zato se najbolj dramatične in čustveno nabite objave pogosto širijo najhitreje.
V tej aktivnosti boš spoznal_a, kako avtorji dezinformacij izkoriščajo naša čustva in odzive, da vplivajo na vedenje ljudi na spletu. Raziskal_a boš tudi, zakaj nas vsebine, ki vzbujajo močna čustva, pogosto pritegnejo in se hitreje širijo.
3 koraki za prepoznavanje in omejevanje čustvene manipulacije
1. Ustavi se
Preden se odzoveš, za trenutek umakni pogled z zaslona, naslova ali objave. Lažne novice so ustvarjene tako, da sprožijo takojšen čustveni odziv in impulzivno deljenje vsebine. Že nekaj sekund premora lahko pomaga, da se tvoji možgani preusmerijo iz čustvenega odzivanja v kritično razmišljanje.
2. Vprašaj se: »Kaj trenutno čutim?«
Bodi pozoren_a na svoj čustveni odziv. Ali te vsebina naredi jeznega, prestrašenega, šokiranega, navdušenega ali ogorčenega? Čustvena manipulacija deluje najbolje takrat, ko ljudje reagirajo samodejno, ne da bi se vprašali, zakaj se tako počutijo.
3. Natančno poimenuj čustvo
Poskusi prepoznati točno čustvo, ki ga doživljaš. Namesto da rečeš »Zaradi tega se počutim slabo«, bodi bolj natančen_a:
- »Počutim se jezno.«
- »Počutim se zaskrbljeno.«
- »Počutim se šokirano.«
- »Počutim se radovedno.«
Poimenovanje čustev pomaga zmanjšati impulzivne odzive in olajša prepoznavanje trenutkov, ko poskuša določena vsebina vplivati na naša čustva, namesto da bi nas informirala s preverjenimi dejstvi.
Preizkusi svoje znanje
Zdaj pa uporabimo, kar smo se naučili.
Odpri sestavljanko in poveži spodnje lažne naslove z emocijami, ki jih skušajo sprožiti pri bralcih.
Zakaj algoritmi obožujejo čustva
Družbena omrežja so zasnovana tako, da uporabnike čim dlje zadržijo na platformi. Zato algoritmi pogosto dajejo prednost vsebinam, ki sprožijo močne čustvene odzive. Objave, ki v ljudeh vzbudijo jezo, strah, navdušenje, šok ali radovednost, običajno prejmejo več klikov, komentarjev in delitev.
Si že opazil_a, kako lahko en sam klik spremeni vsebino, ki jo vidiš v svojem viru novic?
Algoritmi se učijo iz tvojih dejanj. Če pogosto klikaš določene vrste vsebin, ti bodo prikazovali vedno več podobnih objav. Tako lahko hitro ustvariš svoj informacijski mehurček, v katerem vidiš predvsem vsebine, ki potrjujejo tvoja prepričanja ali vzbujajo močne čustvene odzive.
Oglej si video posnetek in izvedi več o delovanju algoritmov:
Erhalte einen Badge für diese Aktivität
Pobeg iz algoritma Erhalte diesen Badge
Čestitamo! Uspešno si zaključil_a učno aktivnost “Pobeg iz algoritma” in okrepil_a svoje veščine medijske pismenosti ter kritičnega razmišljanja.
S pridobitvijo te učne značke si dokazal_a, da znaš:
- prepoznati čustveno manipulacijo v spletnih vsebinah,
- prepoznati pogoste tehnike lažnih novic,
- kritično analizirati naslove novic,
- preverjati vire informacij in spletne zgodbe ter
- uporabljati praktične strategije za odkrivanje dezinformacij, preden jih deliš naprej.
Raziskal_a si, kako čustva, kot so strah, ogorčenje, humor in radovednost, vplivajo na naše vedenje na spletu, ter spoznal_a, kako se lažne novice širijo prek družbenih omrežij in drugih digitalnih platform.
Kot Detektiv lažnih novic si zdaj bolje pripravljen_a na odgovorno uporabo digitalnih medijev, premišljeno odzivanje na informacije in sprejemanje informiranih odločitev v spletnem okolju.
Du musst 3 Aufgaben beenden, um den Badge zu erhalten
Aufgaben
Aufgabe Nr. 1
Nachweis verifiziert von: Einem Organisatoren der Aktivität
Naloga 1a: Bi nasedel tej novici?
Preberi spodnje naslove:
- »Netflix testira gumb ‘Preskoči domačo nalogo’ za učence«
- »Znanstveniki trdijo, da trije dnevi brez TikToka izboljšajo delovanje možganov«
- “Mačke uradno priznane za skrbnice čustvene podpore”
- »Vlada razmišlja o davku na glasovna sporočila, daljša od ene minute«
- »Vplivnež med policijskim intervjujem pomotoma uporabi lepotni filter«
- »Nova raziskava ugotavlja, da ljudje preberejo le naslov, preden se začnejo prepirati na spletu«
- »Umetna inteligenca lahko iz tvoje Spotify lestvice napove naslednji razhod«
- »Univerza omogoča plačilo šolnine z memi«
- »Pametni telefoni bodo kmalu lahko zaznavali laži med dopisovanjem«
- »Raziskovalci odkrili, da rastline rastejo hitreje, če so izpostavljene drami«
Vzemi si nekaj trenutkov in odgovori na naslednja vprašanja:
- Kateri naslov je v tebi sprožil čustveni odziv?
- Na kateri naslov bi najprej kliknil_a?
- Kateri naslov se ti zdi verjeten, čeprav zveni nenavadno?
- Kateri naslov bi se po tvojem mnenju najhitreje razširil po spletu?
- Si se odzval_a, še preden si preveril_a, ali je novica resnična?
- Katero čustvo je po tvojem mnenju skušal sprožiti posamezen naslov?
Aufgabe Nr. 2
Nachweis verifiziert von: Einem Organisatoren der Aktivität
Naloga 1b: Bi nasedel tej novici?
Oglej si naslednja dva naslova.
Izberi naslov, za katerega meniš, da je resničen, in svoj odgovor utemelji. Pojasni, zakaj si izbral_a to možnost in katere znake ali informacije si uporabil_a pri svoji presoji.
Zapiši svoj odgovor: Svoj odgovor podpri z razlago. Pojasni, zakaj meniš, da je izbrana možnost pravilna, in opiši, kateri znaki, informacije ali argumenti so vplivali na tvojo odločitev.
Aufgabe Nr. 3
Nachweis verifiziert von: Einem Organisatoren der Aktivität
Naloga 2: Tvoja čustva so tarča
Med reševanjem si zastavi naslednja vprašanja:
- Ali me ta naslov skuša razjeziti?
- Ali je naslov namenjen temu, da me šokira ali prestraši?
- Ali vzbuja navdušenje ali radovednost?
- Zakaj bi ljudje želeli takšno vsebino deliti naprej?
Ko zaključiš, z nami deli svoje odgovore in razmislek.
Aufgabe Nr. 4
Nachweis verifiziert von: Einem Organisatoren der Aktivität
Naloga 3: Nauči algoritem (ni obvezno)
Izberi nekaj objav, na katere bi običajno kliknil med uporabo družbenih omrežij.
V naslednjih nekaj dneh opazuj, kako se zaradi tvojih interakcij spreminja vsebina v tvojem viru novic, nato pa se vrni in z nami deli svoja opažanja.
Ali si opazil_a katerega od naslednjih vzorcev?
- Klik na čustveno obarvano objavo → prikaže se več podobnih čustveno obarvanih vsebin.
- Klik na vsebino s teorijo zarote → prikaže se več podobnih vsebin in teorij zarote.
- Odzivanje na vsebine, ki vzbujajo ogorčenje → vir novic se postopoma napolni z vsebinami, ki spodbujajo ogorčenje in konflikte.
Na koncu se vprašaj:
Ali res sam_a izbiraš vsebine, ki jih vidiš – ali pa algoritem počasi izbira namesto tebe?
Ausführende Organisation
TiPovej!
Badge issuer recognized with
In Playlisten verwendet
Resnica ali past?
TiPovej!Erstellt auf Ljubljana City of Learning
Badgecraft betreibt diese Plattform und entwickelt sie zusammen mit Organisationen aus dem Bildungsbereich. Das EU Programm ERASMUS+ hat eine Ko-Finanzierung für die Entwicklung der ersten Version dieser Plattform gewährt. Kontakt support@badgecraft.eu.
Andere Sprache auswählen:
